23/12/2024
NA DANAŠNJI DAN
pred 81-leti je bolnišnica v soteski Pasice sprejela prvega ranjenca.
Po naporni selitvi vseh ranjencev iz Podnjivča v Pasice so se dan pozneje zbrali pri Močnikovih v Podnjivču.
"Kmalu se je pred nami znašla tridesetlitrska pletenka domačega žganja. Z njim smo si nazdravljali ob toplih, pohvalnih besedah, ki nam jih je za dosežene uspehe izrekel vodja gradbene ekipe in prvi upravnik bolnišnice dr. Viktor Volčjak. Resnično smo bili veseli in tudi ponosni, da smo storili nekaj za ranjence, da jim bo bolje in udobneje. Veselo razpoloženje je zmotil nenavaden ropot, Bili smo radovedni, kaj neki se dogaja. Na dvorišču smo presenečeni obstali ob dveh vozovih, prepolnih božičnih dobrot. Voznika sta povedala, da so bili darovi namenjeni borcem v brigadi. Do njih pa niso mogli, ker so se prav tisti čas postavljali po robu Nemcem, ki so jih zasledovali. Zato so darila pripeljali ranjenim borcem. [...]
Ko so na Močnikovo dvorišče zapeljali novi vozovi, smo šli ven prepričani, da so tudi ti naloženi z darili, a smo presenečeni obstali: na njih so bili ranjenci iz Granta, vasice visoko pod Rodico v Baški grapi. Štiri nove ranjence smo namestili v hiši Janeza Peternelja v Podnjivču. Rudi Rejc iz Volarij pri Tolminu je imel zelo grdo razmesarjeno koleno. Emil Medvešček iz Deskel je imel grdo rano na glavi; Jolanda Žagar iz Žage pri Bovcu je bila lažje ranjena v peto in ni mogla hoditi. Bila je prva ranjena borka, ki smo jo sprejeli v Podnjivču. Najhuje je bil ranjen Franc Mrcina iz Maribora, zelo mlad fant črnih las in črnih brčic. [...]
Dr. Volčjak je ranjence pregledal in ukazal, naj brž pripravimo vse potrebno, da bo lahko operiral mladega Mariborčana. Zadela ga je dum dumka in mu zdrobila kost v desnem komolcu. Zdravnik je predvidel amputacijo roke." (Vir: Danilo Šuligoj, Bil sem bolničar v Franji)
♦️♦️♦️
ON THIS DAY
81 years ago today, the hospital in Pasice Gorge received its first wounded.
After the arduous move of all the wounded from Podnjivč to Pasice, they gathered at the Močnik family in Podnjivč a day later.
"Soon a thirty-litre knitting bowl of home-made brandy was in front of us. We toasted to it with warm words of praise from Dr Viktor Volčjak, the head of the construction team and the first administrator of the hospital, for the successes we had achieved. We were really happy and proud that we had done something for the wounded, to make them better and more comfortable. The joyful mood was disturbed by a strange rumbling, We were curious what was going on. In the courtyard we were surprised to see two carts full of Christmas goodies. The drivers told us that the gifts were intended for the fighters in the brigade. They could not get to them because they were at that very time standing in the way of the Germans who were pursuing them. So they took the gifts to the wounded fighters. [...]
When new wagons drove into Močnik's yard, we went out, convinced that they were also loaded with presents, but we were surprised to find that they were carrying wounded from Grant, a village high below Rodica in the Baška ravine. We placed four new wounded in the house of Janez Peternelj in Podnjivč. Rudi Rejc from Volarje near Tolmin had a very badly dislocated knee. Emil Medvešček from Deskle had a bad head wound; Jolanda Žagar from Žaga near Bovec was lightly wounded in the heel and could not walk. She was the first wounded fighter we received in Podnjivč. The worst wounded was Franc Mrcina from Maribor, a very young boy with black hair and black moustache. [...]
Dr. Volčjak examined the wounded and ordered that we should prepare everything immediately so that he could operate on the young man from Maribor. He had been hit by a dum-dum and the bone in his right elbow had been broken. The doctor has scheduled an amputation of the arm." (Source: Danilo Šuligoj, Bil sem bolničar v Franji)
Na fotografiji hiša Močnikovih v Podnjivču (Fototeka Cerkljanskega muzeja)