29/09/2026
RESNIČNA ZGODBA IZ VIETNAMA
Sapa je odročen kraj na S Vietnama. Tukaj živijo delovni, skromni in srčni ljudje. Klub tegobam in pomankanju, živijo mirno. Njihov dan se zgodaj začne in pozno zaključi.
Presenetila me je zgodba naše vodičke:
Dao pripada plemenu Black Hmong. Ta in še nekatera druga imajo zelo nenavaden in za naše čase skoraj da nesprejemljiv način življenja.
Tam ženska nič ne pomeni, ni vredna očetove ljubezni. Rojevajo otroke, dokler ne pride sin. On je tisi, ki bo podedoval kmetijo, nesel priimek naprej in skrbel za starša.
Ampak v resnici, moški tam nič ne delajo. Vse delajo ženske.
Gremo od začetka.
Ko je bila Dao stara 15 let jo je bodoči mož opazil na ulici. Poslal je prijatelja, da jo vpraša če je samska. Ko je dobil zeleno luč je pristopil in jo povabil domov za 3 dni. Ona je šla, neglede na to, da ji moški ni bil všeč. V treh dneh sta se spoznavala in nato je odšla domov z novico da se poroči. Ni smela povedati, ali ji je všeč fant ali ne, kako je bilo... MOŠKI IZBIRA, IN ŽENSKA NIMA BESEDE PRI TEMU, ONA GA MORA SPREJETI.
Po poroki, pr njenih 16.letih sta imela prvega sina, kasneje še 2.
Ona se je priselila k njemu na kmetijo, ker se morajo punce iz primarne družine odseliti, fanje ostanejo doma, najmljaši dobi največ in skrbi za starše. Moški nima nobenih zadolžitev, on je doma, pije kavo, alkohol ( riževo vino ) in čaka, da žena pride domov, da pripelje otroke iz šole, skuha, opere, nakrmi živali in mu je na uslugo. Pri temu mu pa ne sme nič oporekati, tarnati, ne kako se počuti, kakšen je bil njen dan..
On jo pripelje v službo in pride po službi iskat. Nima svobode, samo delo.
Dao pravi, da spi po 2 ure na noč, ker potem dela še doma.
Te ljudje tukaj skozi dan ves čas delajo ( pripravljajo svežo hrano kar pridelajo, pletejo - v enem letu si naredijo oblačilo. In seveda, poskusijo kaj prodati turistom. )
In še zaključek zgodbe.
Dao pravi, da so tukaj dekleta srečna do15.leta, dokler jih moški ne " ugrabi" potem so kakor v zaporu. Želi si oditi v tujino, želi marsikaj. Ampak tukaj ne zapustijo moža, ker se bojijo, da jih bo potem ubil, in zaradi otrok. Ker oče ne mara hčerke, ta potem močno hrepeni po partnerju, zato ga tudi ne glede na to kaksen je, težko zapusti. Poleg tega pa nima denarja, ker gre vse za preživetje družine in njeni starši ne podpirajo ločitve, zato ostane poolnoma sama.
Kljub vsemu garanje, ujetosti... živijo dolgo, okrog 100let.
Bistvo ki ga jaz čutim je ta, da so SPREJELI tak način življenja. Živijo z dneva v dan in zato niso POD STRESOM. Niso odvisni od materjalnih dobrin ter drobne stvari sprejemajo s hvaležnostjo in radostjo.
Torej: VČASIH JE MANJ VEČ ✨️✨️.
