19/05/2026
Zadnje čase, kar malo gledam, kaj se dogaja po družbenih omrežjih in iskreno, človek se včasih res vpraša,.kam smo prišli kot družba.!!!!???
Danes ni več važno, kaj človek dela. Lahko gre nekdo nabirat gobe, lahko pokosi travo, nekaj skuha, nekaj izdela, popravlja avte, zida hišo, vodi gostilno ali pa samo objavi nekaj iz svojega dneva. Vedno se najdejo ljudje, ki iščejo samo napake. Samo kritika, pametovanje, negativnost.
Kot, da je skoraj nemogoče rečt bravo, lepo, vsaka čast ali pa človeka enostavno pustit pr miru. Vedno mora bit nekaj narobe. Vedno nekdo ve bolje.
Danes lahko narediš 99 stvari dobro, pošteno in z dobrim namenom, pa ena mala napaka in je to to. Vse ostalo se pozabi. Kar naenkrat nisi več nekdo, ki se trudi ampak si nesposoben, zanič in vse narobe, kot da si naredil ne vem kaj.
In najbolj žalostno je to, da če nekomu ne gre dobro so nekateri skoraj veseli. Kot da jim to da nek občutek, da je potem z njimi vse ok. Namesto, da bi človeka podprli, ga je treba še dodatno pohodit, osramotit in uničit z besedami.
Najbolj žalostno pa je, da veliko ljudi danes sploh več ne vidi človeka za objavo. Vidijo samo priložnost za kritiko, žalitev ali pametovanje.
Vsak bi moral včasih pogledat tudi sebe. Nihče ni popoln. Vsak dela napake. Vsak ima svoje težave in svoje slabe dni. Ampak danes je očitno lažje sodit druge, kot pa pri sebi kaj spremenit.
Družbena omrežja so ljudem dala občutek, da lahko napišejo karkoli brez razmisleka. Besede pa še vedno bolijo, tudi če so samo napisane preko telefona.
Kam bomo prišli s takim načinom razmišljanja… samo še ljubosumje, jeza, nestrpnost in zloba. Vedno manj podpore med ljudmi in vedno več tega kdo bo koga dol potegnil.
Na drugi strani niso roboti, so ljudje. Ljudje, ki se trudijo, delajo, ustvarjajo in se vsak po svoje borijo skozi življenje.
Včasih imam občutek, da so ljudje postali srečni samo takrat, ko lahko nekoga kritizirajo ali ponižajo.
Premalo se zavedamo, kako hitro lahko z besedami nekoga prizadeneš. Za enim komentarjem je mogoče tebi ena minuta, nekomu drugemu pa pokvari cel dan.
In najbolj zanimivo je, da največ govorijo tisti, ki sami nič ne ustvarijo, nič ne tvegajo in nič ne naredijo. Najlažje je sedet ob strani in iskat napake drugim.
Mogoče bi bil svet res malo lepši, če bi ljudje več energije dali vase, v svoje življenje in svoje bližnje, ne pa da stalno iščejo napake pri drugih.
Se še komu zdi, da smo na tej poti izgubili osnovno spoštovanje… stopimo malo nazaj in bodimo rajši tisti ki dvigujejo, ne tisti ki zbijajo dol.
Andrej Pezdirc