02/03/2026
Ni vse, kar je črno, slabo.
Sipina rižota 👌
Tradicionalnost Restavracije Grahor potrjujejo zvesti obiskovalci, ki se radi vračajo v hišo prija
Dane Pri Sežani 9a
Sezana
6210
Be the first to know and let us send you an email when Grahor Restavracija in Hotel posts news and promotions. Your email address will not be used for any other purpose, and you can unsubscribe at any time.
Send a message to Grahor Restavracija in Hotel:
Na sredi Krasa je majhen hribček. Okoli hribčka so majhne kraške dolinice. Na tistem kraju ni bilo nekoč nobenega človeka in nobene hiše. Le kače so so sončile in grele na visokih kraških stenah. Eno leto pa je dutovski templjar poslal tja na tisti hribček enega revnega moižkarja. Rekel mu je: »Glej! Vidiš tisti hribček tam! Tja te pošiljam in ti dovoljujem, da si na hribčku sezidaš hišo. Na, tu ti dam tri okrogla semena, ki so skrivnostna. Prinesel sem jih iz daljne Svete dežele. Ti obzidaj eno dolinico, očisti jo in dno dobro prekoplji in pognoji. Na sredo njive posadi ta tri semena. Drugo leto bos sadil, kar bos prvo leto pridelal. Nato bos od tega živel.« Ta mož je šel na tisti hribček, ki so mu rekli Brdo. Obzidal je eno dolinico, dno je pognojil in prekopal. Potem je sadil tista tri skrivnostna rumenozelena okrogla zrnca. Najprej je semena zalival dež, nato pa je ta mož nosil vodo iz kala in skrbel, da drobne rastlinice ne bi trpele žeje. Rastlinice so bile drobne in so začele plezati po tleh. Mož je nalomil tri fraske in jih zapičil ob vsaki rastlinici po eno. Tako je naredil otičje in rastlinice so rasle in se povzpele na fraske. Rastlinicam so zrasle drobne močne vitice in z njimi so so oprijemale otičja. Potem so se naredili cvetni popki. K0 so se odprli, je bil mož presrečen. Cvetovi so bili bele barve z vijoličnim odtenkom in lepi kot metulji. Cvetovi so medili, zato so jih obiskovali lepi čmrlji in pili sladki med. Mož je opazoval cvetenje in po cvetenju so so naredili zeleni stroki. V strokih so se začela debeliti okrogla zrnca. K0 so zrna dozorela, so postala trda in rastline so se začele sušiti. Mož je stroke pobral in jih oluščil. Pridelal je dosti zrn. Vsa zrna je dal v cucelček in jih nesel v Dutovlje k templjarju. Ta ga je pohvalil in mu ukazal, naj na pomlad, ob svetem Jožefu, vse vsadi. »Vidis, to je grah. Goji ga! Drugo leto ga boš že lahko jedel, tretje leto pa ga bos že lahko prodajal.« Mož je šel na svoje Brdo in gojil grah. Grah je sam jedel in ga tudi prodajal ljudem na Krasu. Ljudje so mu zrekli ime Grahor, njegovemu Brdu pa so zrekli Grahovo brdo.
Še danes imajo na Grahovem brdu pri Ferakovih priimek Grahor. Ob tej hiši so si Grahorjevi sinovi sezidali šest hiš. Po domače se jim reče: Vovkovi, Markucovi, Vencinovi, Tonjnčevi, Tomiškovi in Šuščevi.