Koča stoji na razgledni vzpetini tik nad prevalom Prehodavci, prek katerega pelje pot iz Trente v Dolino Triglavskih jezer. Sklep o gradnji koče je sprejelo PD Radeče ob svoji ustanovitvi leta 1952; izbrali so lokacijo, kjer je stala italijanska obmejna stražnica. Poleti 1953 so začeli graditi; pri gradnji so sodelovala zasavska PD Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Dol pri Hrastniku in K*m Trbovlje. av
gusta 1954; ker so gradnjo uresničila PD iz Zasavja, so ji dali ime Zasavska koča. Koča je sčasoma postala premajhna, zato jo je PD Radeče začelo leta 1971 razširjati in prenavljati; otvoritev razširjene in prenovljene koče, s katero so počastili 80-letnico ustanovitve SPD, je bila 28. Leta 1974 so na bližnji nekdanji italijanski utrdbi postavili leseni bivak, v katerem so skupna ležišča. V letih 1986 in 1987 so kočo adaptirali: izolirali so fasado in jo obložili z lesom ter obnovili notranjost. Leta 1990 so postavili sončne celice za pridobivanje električne energije, leta 1993 pa so vključili mobitel in postavili zunanje suho stranišče. V gostinskem prostoru je 40 sedežev, točilni pult; v 2 sobah je 39 postelj, na skupnem ležišču v zimskem bivaku pa 16 ležišč; WC in umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel. Bivak je izven sezone odprt in opremljen za prenočevanje. Razgled:
Od koče je lep razgled na bližnje in daljne vrhove. Na vzhodni strani se nad Prehodavci dviga Vršac, desno je nad dolino planota Hribarice s Kanjavcem, Poprovcem in Vršaki; na južni strani je zgornji del Doline Triglavskih jezer z Veliko in Malo Zelnarico na levi in grebenom z Zadnjo Lopo ter Malim in Velikim Špičjem na desni; na zahodni strani vidimo v bližini severno pobočje vrha Zadnja Lopa, ki pada v Trebiški dol, vrhove, gozdove in planine proti Trenti ter Srebrnjak, Bavški Grintavec in Kaninske gore na drugi strani; na severnem obzorju se dvigajo vrhovi Mangrta, Jalovca, Mojstrovke, Prisojnika in Razorja, v bližini sta Pihavec in Ozebnik, v ozadju pa se kaže tudi vrh Triglava.
