27/10/2024
Spoštovani.
posredujemo naš odziv na Predlog interventnega zakona o zagotavljanju toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini.
SREČNO!
Zadeva: Odziv na Predlog interventnega zakona o zagotavljanju toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini
Spoštovani,
Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije izraža odločno nasprotovanje predlogu interventnega zakona o zagotavljanju toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Ta dopis je naše jasno stališče, brez pripomb ali kompromisnih predlogov, saj takšen zakon po našem mnenju ni sprejemljiv niti v najmanjših delih. Menimo, da bi z dajanjem pripomb ali predlogov poslali sporočilo, da smo pripravljeni na kompromisne rešitve, kar pa ne drži. Interventni zakon v predlagani obliki je namreč neskladen s pravnimi in socialnimi načeli, ki so temelj pravičnega prehoda, ter vzbuja resne pomisleke glede spoštovanja zakonskih dolžnosti in interesov zaposlenih, kot tudi prebivalcev Šaleške doline.
Po naši oceni gre pri predlaganem zakonu predvsem za reševanje družbe HSE in zaščito njenih poslovnih interesov. Na vsakem koraku besedilo predloga zakona nakazuje, da se tukaj rešuje HSE z državnim finančnim vložkom, kar vzbuja utemeljen sum, da vlada in odgovorni zlorabljajo svoja pooblastila. Poleg tega v predlogu zakona ni niti najmanjših odgovorov na ključno vprašanje, ki zadeva dolgoročno prihodnost Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV) ter njihove zaposlene. Ne omenja se, niti z eno samo besedo, kaj se bo zgodilo s TEŠ in PV, ko TEŠ preneha delovati kot gospodarska javna služba. Ta manko v predlogu zakona potrjuje naše pomisleke, da predlog zakona skriva ozadje, v katerem se kujejo načrti za morebitno privatizacijo oziroma razprodajo dela slovenske energetske infrastrukture.
Minister Kumer z uporabo izrazov, kot je »stečaj«, predvsem psihološko straši javnost in ustvarja občutek panike. Resnica je, da bi TEŠ lahko nadaljeval z obratovanjem tudi v primeru stečaja, kar pomeni, da prebivalci in gospodarstvo Šaleške doline ne bi ostali brez ogrevanja. Poleg tega so v TEŠ na voljo tudi plinske turbine, ki lahko zagotavljajo toplotno energijo, pri čemer cene plina na evropskih borzah trenutno strmo padajo. Ob pregledu celotne situacije postane jasno, da ne gre za reševanje ogrevanja v Šaleški dolini, temveč za reševanje HSE. To je očitno še posebej pomembno v kontekstu potencialnega najemanja novih kreditov za nove projekte. Predvidevamo, da bi izločitev TEŠ in PV iz skupine HSE povečala kreditno sposobnost HSE, kar je verjetno ključni razlog za izključitev.
Pretvoriti največji termoenergetski objekt v Sloveniji – Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) – v »toplarno« zgolj na papirju in s pomočjo zakona je nedopustno zavajanje javnosti. Jasno je, da TEŠ v resnici ne bo deležen nobenih novih investicij za dejansko preobrazbo v toplarno. To pomeni, da bo TEŠ še naprej deloval kot termoelektrarna, vendar se bo s pomočjo zakonske manipulacije prikazoval kot nekaj, kar v resnici ni. Takšno manipuliranje in zavajanje javnosti presega vse razumne meje in kaže na resne zlorabe položaja, saj gre za očitno izkoriščanje zakonodaje za prikrivanje dejanskih namer. Zaradi tega kot sindikat ne izključujemo možnosti kazenske ovadbe proti odgovornim osebam, če predlog interventnega zakona ne bo umaknjen. Gre za nevarno izigravanje zakonodajnih postopkov, pri čemer bomo davkoplačevalci nosili finančno breme. Zahtevamo takojšen umik predloga interventnega zakona, saj takšne zlorabe zakonodaje in položaja ne bomo tolerirali.
Posebej poudarjamo tudi, da zaradi sprejemanja interventnega zakona obstaja še dodaten razlog za zaskrbljenost glede državnega poroštva za posojila. Po neuradnih informacijah naj bi Evropska investicijska banka (EIB) že napovedala unovčitev državne garancije za 440 milijonov evrov posojila, ki ga je TEŠ prejel za gradnjo blok 6 v TEŠ, pri čemer naj bi dolg še vedno znašal okoli 270 milijonov evrov. EIB naj bi zdaj zahtevala unovčitev tega poroštva, česar pa HSE uradno zanika. Kot navaja HSE so kljub temu pogovori z EIB v zvezi s »korporativnimi spremembami« še vedno v teku, kar potrjuje, da obstajajo pomembna neskladja in negotovosti v kreditni pogodbi zaradi izločitve termo divizije iz HSE. To vzbuja resno vprašanje o smiselnosti in varnosti tovrstnega zakona.
Poleg tega interventni zakon v predlaganem 23. členu celo predvideva omejevanje prejemkov zaposlenih, kar je z vidika socialnega dialoga povsem nesprejemljivo in predstavlja nevaren precedens z vidika pravic delavcev. Takšna omejitev je diskriminatorna, krši osnovna načela pravičnosti ter je v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije in mednarodnimi konvencijami, ki varujejo dostojne delovne pogoje ter pravico do enakopravnega obravnavanja. Omejevanje prejemkov delavcem, ki vsakodnevno zagotavljajo nemoteno delovanje ključnih energetskih objektov v državi, brez njihovega soglasja in mimo socialnega dialoga, ni le pravno vprašljivo, ampak je tudi popolnoma nespoštljivo do prispevka, ki ga ti delavci prispevajo k družbi. Sindikat takšno politiko zavrača in opozarja, da bo vztrajal pri varovanju pravic delavcev z vsemi možnimi sredstvi, če bo predlagani interventni zakon sprejet v tej obliki.
Naš predlog alternativne rešitve
Namesto da predlagani interventni zakon stopi v veljavo, predlagamo preprosto in učinkovito rešitev: HSE naj še letos pripoji vse svoje odvisne družbe (TEŠ, PV, DEM, SENG) k matični družbi. Tako bi ostala zgolj ena pravna oseba – ena družba. To ni nič novega, skupina HSE že zdaj deluje kot ena entiteta, le pod množico odvečnih pravnih oseb in z dvakrat več direktorji, kot jih dejansko potrebujejo. S tem bi takoj odpravili potrebo po interventnem zakonu ter hkrati zaščitili TEŠ in PV pred »morebitnim stečajem«, pri tem pa bi bila družba HSE v celoti učinkovitejša, z manj birokratskimi in finančnimi bremeni.
Namesto zakonov, ki le začasno rešujejo težave in so v nasprotju z načeli pravičnega prehoda, pozivamo k pripravi dveh ključnih zakonov, ki so že dolgo potrebni: zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju regije Saša. Navedena zakona bi ustvarila trajnostno, dolgoročno rešitev in socialno varnost, hkrati pa bi se s tem zaščitili interesi delavcev in prebivalcev.
Takšne strateške odločitve morajo upoštevati javni interes, dolgoročno korist prebivalcev in širše družbe, ne pa zgolj trenutne koristi posameznih družb in interesov posameznikov.
Pozivamo vas k takojšnjemu umiku predloga interventnega zakona in pozornemu razmisleku o rešitvah, ki so v resničnem interesu zaposlenih, lokalne skupnosti in dolgoročne stabilnosti celotne države.
Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije
